Moram priznati, da sem vedno bolj hvaležna Dariu Corteseju, da mi je odprl oči in da na svojem vrtu opazim tudi vse bogastvo samoniklih rastlin. Najbolj mi je všeč njegova misel: "Menda že vemo ali predvidevamo - vse kar na vrtovih, njivah ali kjer koli že gojimo v smislu zelenjave, je za na kompost, tisto, kar dajemo na kompost, je pa za v solatno, jušno ali kakršnokoli že skledo."
Priznam, nisem še popolnoma dosegla njegovega razmišljanja, ampak vse več divjih rastlin se znajde na mojem krožniku in večina ima res presenetljivo dober okus. Včasih ne bi niti pomislila, da bi jedla kurja črevca ali pa zvezdice, kakor vam je ljubše. Sedaj najbolj uživam, da lahko kombiniram divje rastlinice in gojene. Zelo pa cenim tudi borce in sicer rastline, ki so se uspele prebiti skozi celotno zimo in sedaj spomladi jih z užitkom s Tomijem zmaževa v solati ali na kakšen drug način. Brokoli sem lani malo prepozno posadila in jeseni nisva bila deležna njegovih cvetov. Pustila sem ga na vrtu, ravno tako kot kitajsko zelje, ki sicer ni naredil glavic, je šel pa sedaj v slastne rumene cvetke, ki skupaj z brokolijem končajo v solati. V mojem divjem delu vrta čemaž že raste in tudi cvetke že odpira, ampak veličastno je odprl svoj klobuk tudi mavrah. Ta ne bo končal v juhi, ampak ga bom pustila in upam, da bo uspešno raztrosil svoje trose in bo teh mavrahov v prihodnosti več.
A ni luškan?
