Bistvo permakulture je, da vrt dela sam, ti pa pobiraš njegove plodove in v senci občuduješ njegovo lepoto. Tako se je na mojem vrtu udomačil paradižnik "cocktail". Ko sem prvo leto po vselitvi pričela pripravljat kompost, so seveda vanj šli tudi vsi paradižniki "cocktail", ki niso bili več za pojest: uveli ali poškodovani. Spomladi je šel kompost na vrt in z njim tudi paradižnikova semena. Istočasno sem posejala tudi žametnice in ko so po vrtu pričele rasti rastlinice sem mislila, da so to žametnice. Pa niso bile, saj so postajale vse večje in vedno bolj podobne nekaj sadikam paradižnika, ki sem jih tudi posadila. Tako je bilo po vsem vrtu polno samoraslega paradižnika, ki je bogato obrodil, saj so paradižniki rasli do prve slane in tudi zdrav je bil ves čas. Na gojenih paradižnik so se zelo hitro naselile različne bolezni in ni bil več uporaben.
Potem so ti paradižniki dobili različne podpore in vsak dan sem s košarico obrala pridelek.
Vseh paradižnikov niti nisem uspela pobrati, nekateri so padli na tla, kjer so njihova semena prezimila in letos ponovno zrasla in vroče poletno sonce jim je dalo vso energijo, da so ponovno obilno rodili. Potem so končali v solatkah, omakah, enolončnicah in seveda v pravi domači šalši, ki je šla v lončke in sedaj se porablja za različne jedi.
Ampak letos pa kompost ni šel le na zelenjavni vrt, temveč tudi okrog vseh dreves in jagodičevja, ki sem jih posadila in tako so bili mali paradižniki povsod po vrtu, s tem da so ob drevescih in grmih imeli še naravno oporo. Tako mi še palic ni bilo treba pripravljat. A ni permakultura krasna stvar?
Domača šalša
Potrebuješ zrel paradižnik, sol, česen, čebulo, oljčno olje in baziliko.
Paradižnik operemo, in ga za trenutek pokuhamo, odcedimo in pretlačimo. Najbolje je, če imamo polžast stiskalnik, kjer na enem koncu teče sok, na drugem pa ven letijo lupine in seme. V večjem loncu rahlo popražimo čebulo na olivnem olju, na koncu dodamo še česen (čebula in česen morata biti čim bolj na drobno sesekljana), dodamo paradižnikov sok, posolimo in nekaj časa kuhamo, nato dodamo še nasekljano baziliko in če želimo še kakšno drugo začimbo (origano, peteršilj,...). Potem nalijemo v kozarčke ali stekleničke, na vrhu pa dodamo nekaj kapljic oljčnega olja.
In sedaj, ko je zunaj mraz, uživamo v energiji sonca, ki je ostala v naši domači šalši.
Komaj čakam, da vidim, kako bo prihodnje leto rasel moj divji "cocktailček".
Ni komentarjev:
Objavite komentar