Buče ljubijo permakulturo

Mogoče je tudi obratno ali pa je ljubezen obojestranska.

Lani mi je prijateljica, tudi zagreta permakulturnica za darilo prinesla dve buči (ena je bila Hokaido, druga pa nekaj hruškastega). Do letošnjega leta buče niso bile na mojem jedilniku, izjema so seveda bučke. Ne me vprašat, zakaj ne, ker ne vem. Tisto bučno darilo je ostalo na polici in čakalo, da ga pripravim. In buči sta kar čakali in čakali, po nekaj mesecih sta se naveličali čakanja in pričeli gniti. In kaj sem naredila? Shranila sem nekaj semen, preostanek pa s slabo vestjo vrgla v kompostnik. V kompostniku je bilo peškam prijetno toplo in iz njih so pognali mladi poganjki, ki so si želeli na svetlo. Nekaj od teh nežnih poganjkov je zaključilo na vrtu, posadila sem še nekaj bučnih pešk, ki sem jih shranila in vse poletje in jesen so buče rasle

 

in se širile na vse strani, preko gabrove žive meje so se odpravile tudi k sosedom. Prav neverjetne so, ko pričnejo svoj pohod po vrtu in zrastejo več kot 10 metrov in neprestano cvetijo in dajejo plodove in tudi cvetovi so odlični, v solati ali na testeninah, pa v rižoti... Oh, še malo, pa bo spet poletje.

 

Tako so buče prišle na moj jedilnik, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem Nataši za prekrasno darilo, ki je vse poletje in seveda jesen polnilo najine želodčke kot bučna juha ali rezine pečenih buč v pečici. Še vedno jih nekaj čaka na polici, ampak te bodo zaključile v različnih jedeh v prihodnjih tednih. Bučne peške pa so shranjene za prihodnjo pomlad, ko se bodo znašle v kompostnem kupu in spet divje rasle po vrtu in naju razveseljevale na krožniku.

 

 

 

 

Najboljša bučna juha 

 

 

 

Vzameš eno bučo ali več, odvisno koliko lačnih ust moraš nahraniti. Če je še mlada in ima mehko lupino je sploh ni treba lupiti. Sedaj, ko so lupine že  trde, je pa to malce bolj trpeč posel, ampak za to kremasto juhico se splača potruditi. Najlaže nam bo šlo, če bomo bučo narezali na rezine in potem na deski, z ostrim nožem, odrežemo lupino. Pazi na prste!



Rezine narežemo na kocke in jih vržemo v lonec, kjer smo na oljčnem olju popražili čebulo in na koncu še česen, samo toliko, da zadiši (ne pretiravajte s praženjem česna, ker postane grenak).

Premešamo in malce popražimo, potem dolijemo vode ali juhe toliko, da so bučne kocke v tekočini, posolimo in kuhamo od 15 do 20 minut. Skratka do mehkega, da jih lahko pretlačimo s paličnim mešalnikom.

Ko se s paličnim mešalnikom sprehajamo po loncu, nastaja kremasta juha, ki potrebuje samo še nekaj dodatkov: poper, lahko muškatni orešek, če je pregosta dodamo še malo vode in jo še malo pokuhamo.

 

Potem jo naložimo na krožnik in okrasimo: bučne peške prepražimo na bučnem olju in zabelimo juhico. Jaz dodam tudi cvetove kapucink, saj še vedno cvetijo na vrtu.

Uporabite domišljijo in uživajte v darovih narave.