Prijatelju Duletu, ki še ni permakulturnik, drugače pa je navdušen vrtnar, sem se malo pohvalila, kako mi je lani vse čudovito raslo in to brez kakršnih koli škodljivih škropiv proti raznoraznim nezaželenim živim bitjem na vrtu. V teh treh sezonah obdelovanja mojega vrta sem zelo spremenila odnos do bitij, ki se pojavljajo na vrtu. Najprej se je začelo pri rastlinah, saj sem prvo leto napovedala vojno plevelom. Ko je naslednje leto postala permakultura filozofija na mojem vrtu, so kar naenkrat mnogi pleveli postali užitna zelenjava ali zelišča. Cvetice so pa sploh očarljive. Lepo izgledajo, na njih se pasejo čebele, čmrlji, metulji in drugi nabiralci nektarja, ki seveda oprašujejo rastline in večino lahko še poješ, mislim cvetove, ne čebele in ostale živalce. Kapucinke, bučni cvetovi, cvetovi rukole, križnic, različnih zelišč so vsi slastni v solatki, potreseni na namaz na kruhu ali pa kot užitna dekoracija na krožniku. Komaj čakam pomlad, ko se bom spet začela pasti po vrtu. Začelo se bo s trobenticami, nato regratovimi cvetovi in potem se bo nadaljevalo v vroče poletje, ko vse bujno raste in je vsak sprehod s košarico ena sama poezija slastnih plodov z vrta.
Duleta je zanimalo, kako se boriti proti strunam. Malo sem pogledala po internetu in našla zanimiv članek, kako se na naraven način boriti proti strunam:
Najbolj mi je všeč, da korenine žametnic oddajajo snov, ki je strupena za strune. Na mojem vrtu je povsod polno žametnic, katere so bile doslej predvsem zbirališče polžev in potem greš od žametnice do žametnice in jih pobereš. Kaj sem z njimi naredila ne povem, ker je to moj blog o vrtu in ne o krutosti do živali. Ja, polži so pa moja zoprna vrtna nadloga. Ker je vrt ob vodi, je seveda zelo vlažno, kar je idealno za vse možne vrste polžev. Nekako jih moram še prepričati letos, da ne bodo imeli takega veselja na mojem vrtu. Če ima kdo kakšen ne preveč krut predlog, bom zelo zadovoljna.
