Vse cveti

Letos smo tako kot je že običajno zadnja leta, skočili iz zimskih cunjic direktno v poletne. Seveda temu ustrezno se dogaja tudi na vrtu. Vse raste in se razcveti dobesedno pred mojimi očmi. Skoraj ne moreš verjeti, kakšna hitrost  je to. Zjutraj pogledaš drevo in so lističi še vsi zaviti, čez par ur pa že razpeti in se razkazujejo v svoji lepoti. Enako je s cvetki. Komaj dohajam vse to. Regrat mi je že ušel v cvetje, čeprav v senci se ga da še vedno nabrati. Nasploh je sedaj že toliko rastlinja na vrtu, da so odlične solatke na krožniku skoraj vsak dan.

 

 

Moram priznati, da sem vedno bolj hvaležna Dariu Corteseju, da mi je odprl oči in da na svojem vrtu opazim tudi vse bogastvo samoniklih rastlin. Najbolj mi je všeč njegova misel: "Menda že vemo ali predvidevamo - vse kar na vrtovih, njivah ali kjer koli že gojimo v smislu zelenjave, je za na kompost, tisto, kar dajemo na kompost, je pa za v solatno, jušno ali kakršnokoli že skledo."

Priznam, nisem še popolnoma dosegla njegovega razmišljanja, ampak vse več divjih rastlin se znajde na mojem krožniku in večina ima res presenetljivo dober okus. Včasih ne bi niti pomislila, da bi jedla kurja črevca ali pa zvezdice, kakor vam je ljubše. Sedaj najbolj uživam, da lahko kombiniram divje rastlinice in gojene. Zelo pa cenim tudi borce in sicer rastline, ki so se uspele prebiti skozi celotno zimo in sedaj spomladi jih z užitkom s Tomijem zmaževa v solati ali na kakšen drug način. Brokoli sem lani malo prepozno posadila in jeseni nisva bila deležna njegovih cvetov. Pustila sem ga na vrtu, ravno tako kot kitajsko zelje, ki sicer ni naredil glavic, je šel pa sedaj v slastne rumene cvetke, ki skupaj z brokolijem končajo v solati. V mojem divjem delu vrta čemaž že raste in tudi cvetke že odpira, ampak veličastno je odprl svoj klobuk tudi mavrah. Ta ne bo končal v juhi, ampak ga bom pustila in upam, da bo uspešno raztrosil svoje trose in bo teh mavrahov v prihodnosti več.

 

A ni luškan?

 





Pravijo, da je plevel rastlina, ki ji še niso ugotovili njene koristne lastnosti

Prijatelju Duletu, ki še ni permakulturnik, drugače pa je navdušen vrtnar, sem se malo pohvalila, kako mi je lani vse čudovito raslo in to brez kakršnih koli škodljivih škropiv proti raznoraznim nezaželenim živim bitjem na vrtu. V teh treh sezonah obdelovanja mojega vrta sem zelo spremenila odnos do bitij, ki se pojavljajo na vrtu. Najprej se je začelo pri rastlinah, saj sem prvo leto napovedala vojno plevelom. Ko je naslednje leto postala permakultura filozofija na mojem vrtu, so kar naenkrat mnogi pleveli postali užitna zelenjava ali zelišča. Cvetice so pa sploh očarljive. Lepo izgledajo, na njih se pasejo čebele, čmrlji, metulji in drugi nabiralci nektarja, ki seveda oprašujejo rastline in večino lahko še poješ, mislim cvetove, ne čebele in ostale živalce. Kapucinke, bučni cvetovi, cvetovi rukole, križnic, različnih zelišč so vsi slastni v solatki, potreseni na namaz na kruhu ali pa kot užitna dekoracija na krožniku. Komaj čakam pomlad, ko se bom spet začela pasti po vrtu. Začelo se bo s trobenticami, nato regratovimi cvetovi in potem se bo nadaljevalo v vroče poletje, ko vse bujno raste in je vsak sprehod s košarico ena sama poezija slastnih plodov z vrta.

Duleta je zanimalo, kako se boriti proti strunam. Malo sem pogledala po internetu in našla zanimiv članek, kako se na naraven način boriti proti strunam:

 

http://www.bodieko.si/nasvet-strokovnjaka-strune-na-vrtu-in-kako-se-jih-znebiti

 

Najbolj mi je všeč, da korenine žametnic oddajajo snov, ki je strupena za strune. Na mojem vrtu je povsod polno žametnic, katere so bile doslej predvsem zbirališče polžev in potem greš od žametnice do žametnice in jih pobereš. Kaj sem z njimi naredila ne povem, ker je to moj blog o vrtu in ne o krutosti do živali. Ja, polži so pa moja zoprna vrtna nadloga. Ker je vrt ob vodi, je seveda zelo vlažno, kar je idealno za vse možne vrste polžev. Nekako jih moram še prepričati letos, da ne bodo imeli takega veselja na mojem vrtu. Če ima kdo kakšen ne preveč krut predlog, bom zelo zadovoljna.